• >
  • Ob izviru vere >
  • Premišljevanja in razmišljanja >
  • Portreti Kristusovih pričevalcev >
  • Sveti Avguštin (354-430)
  slovenščina
  • Skupnost
  • Ob izviru vere
  • Priti v Taizé
  • Po svetu


 
  • Molitev
    • Svetopisemski odlomek za vsak dan
    • Podcasti
    • Kako pripraviti molitev?
      • Priprava na meditativne molitve
      • Ikone v molitvi
  • Spevi
    • Meditativno petje
    • Učenje pesmi
  • Premišljevanja in razmišljanja
    • “Preprosta resničnost”
    • Svetopisemsko besedilo s komentarji
    • Vprašanja o Svetem pismu in o krščanski veri
      • Otroci: Kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok?
      • Cerkev
      • Vesolje: Kakšno je mesto ljudi v vesolju?
      • Kaj nam omogoča reči, da je Jezus umrl »za nas«?
      • Verstva in evangelij
      • Kaj pomeni evangelizirati?
      • Kako lahko združimo raznolikost in spravo?
      • Kako Nova zaveza govori o veri?
      • Če je Jezus vedel, da ga namerava Juda izdati, zakaj ga je obdržal v krogu svojih najbližjih vse do konca?
      • Ali odpustiti pomeni pozabiti?
      • Sem še vedno svoboden, če sledim Kristusovemu klicu?
      • Svoboda: Ali je vse, kar se zgodi, že vnaprej od Boga določeno?
      • Ali imamo pravico biti srečni, medtem ko drugi trpijo?
      • Usmiljenje
      • Zakaj Sveto pismo vsebuje grožnje, če je Bog res milostljiv?
      • Premišljevanje besede: Če je Bog prisoten v vsakomur, kakšen je potem smisel verovanja?
      • Kakšni so pogoji za resničen dialog med kristjani različnih veroizpovedi?
      • Kako lahko združimo raznolikost in spravo?
    • Portreti Kristusovih pričevalcev
      • Sveti Irenejiz Lyona
      • Mati Terezija
      • Sveti Janez Krizostom (344–407): presenetljiva sodobnost
      • Sveti Avguštin (354-430)
      • Pomen Dietricha Bonhoefferja (1906-1945)
      • Pot sprave: Brat Roger
      • Jeremija
      • Dorotej iz Gaze (šesto stoletje): ponižnost in občestvo
      • Prerok, ki tolaži (Izaija 40-55)
    • Pismo
      • brat Alois 2019: Ne pozabimo na gostoljubnost!
      • Brat Alois 2017: Skupaj odpirati poti upanja
      • Brat Alois 2017: Poziv voditeljem Cerkva za leto 2017
      • Brat Alois 2017: K edinosti evropske celine
      • Brat Alois: Predlogi 2016: Pogum usmiljenja
      • Taizé 2015
      • Brat Alois 2012: K novi solidarnosti
      • Brat Alois 2015: Štirje predlogi, kako »biti sol zemlje«
      • Brat Alois 2014: Štirje predlogi za “Prizadevanje za vidno občestvo med vsemi, ki ljubijo Kristusa”
      • Brat Alois 2011: Pismo iz Čila
      • Pismo 2010: Pismo s Kitajske
      • Pismo 2009: Pismo iz Kenije
      • Za odprto Evropo, deželo solidarnosti
      • Pismo 2008: Pismo iz Cochabambe
      • Pismo vsem, ki želijo slediti Kristusu
      • Klic k spravi med kristjani
      • Pismo 2007: Pismo iz Kolkate
      • pismo 2006: Nedokončano pismo
      • Pismo 2005: Prihodnost miru
    • K novi solidarnosti
      • »K novi solidarnosti«: 2012­–2015: Tri leta skupnega iskanja
      • K novi solidarnosti: Poslušamo mlade iz Amerike
Portret
 

Sveti Avguštin (354-430)

Kdo je bil ta mož, ki je tako globoko vplival na zahodno miselnost? Po mnenju nekaterih je govoril o neprekosljivi poti milosti, o Božji ljubezni. Za druge pa je bil krivec za pesimistični pogled na človeška bitja, ki so bolj kot z Božjo ljubeznijo zaznamovana z grehom. V teku zgodovine so se različne teološke šole sklicevale na njegovo osebo in včasih tako privedle do žalostnih sporov.

A kar je ljudi vedno najbolj prevzelo, je njegova pot do vere. Ko jo je opisal v svojih Izpovedih, je veliko ljudem pomagal najti Kristusa. Njegovo iskanje je imelo mnogo ovinkov in obratov. Svoj »da« veri je končno izrekel šele pri tridesetih. Kasneje je priznal svoja obotavljanja in pretekle napake, a istočasno je v vzvišeni hvalnici spoznal, da je bil Bog z njim, ne da bi se on tega zavedal.

Globlji si bil v meni kot moja najgloblja notranjost in višji kot moja najvišja misel.

V njegovi domovini, Severni Afriki, je vero hranil spomin na mučence. Vendar splošno krščanstvo, kot ga je gojila njegova mati, nanj v mladosti ni napravilo velikega vtisa. Biblija mu je bila tuja, ker antropomorfnih zgodb o Bogu ni mogel vzeti resno. Šele ko ga je njegova sijajna kariera profesorja pripeljala v Rim, je resnico začel iskati v religioznih krogih, ki so bili bolj ali manj blizu krščanstvu.

Ko je bil v Milanu, takratnem glavnem mestu cesarstva, in na vrhuncu svoje kariere, se je njegovo življenje obrnilo na glavo. Ambrož, škof mesta, je o Bibliji govoril na osupljiv način. Avguština je zadelo dejstvo, da je »srečen človek«. Nato mu je nekega dne na vrtu otroški glas rekel, naj odpre Biblijo. Prebral je besede apostola Pavla in razumel, da lahko te besede spremenijo človeško srce in vse njegovo življenje. Na večer velike noči leta 387 ga je Ambrož krstil. Krstilnico še danes lahko vidimo pod katedralo v Milanu.

Veliko odkritje sv. Avguština je bila Božja ponižnost. Bog, ki je onstran vsega, kar si lahko zamislimo, nam je prišel blizu preko svetopisemskih besed, v katerih moramo iskati, s čim nas hrani, tako kot moramo streti oreh, da bi odkrili, kaj je v njem. Božji sestop s Kristusom preko utelešenja in skrajno ponižanje na križu sta za Avguština za vedno postala vir čudenja in novega življenja.

Ne prezirajte se, možje, kajti Božji sin je prevzel podobo moža. Ne prezirajte se, žene, kajti Božji sin je bil rojen po ženi. Le kdo bi lahko obupal nad seboj, ko pa je Božji sin hotel biti tako ponižen za nas?

A njegova pot spreobrnjenja še ni bila končana. Pravzaprav se je nadaljevala do konca njegovega življenja. Kmalu je zapustil ideal tihega življenja v meditaciji evangelija skupaj z nekaj prijatelji. Ko se je vrnil v Afriko, je sprejel služenje v krščanski skupnosti, sprva kot duhovnik in nato kot škof v Hiponu, današnji Annabi v Alžiriji.

Preko svojega služenja je vedno bolj razumel, da Kristus ne more biti ločen od svojega telesa, Cerkve. Zelo si je prizadeval za obnovo enotnosti Cerkve v Afriki, ki se je soočala s stoletje trajajočo shizmo. Vse bolj jasno mu je bilo, da je usmiljenje najvišji cilj krščanskega življenja.

Ljubi in Bog ti bo prišel blizu. Ljubi in prebival bo v tebi. Gospod je blizu. Ne skrbi. Zakaj dovoliš, da te razum slepi in pravi: Kdo je Bog? Karkoli si že lahko predstavljaš, on ni to. A da bi lahko imel vsaj nekaj okusa o njem: Bog je ljubezen.

Avguštin je do konca ostal iskalec. V njegovi starosti so se v družbi zgodili veliki prelomi: Rim, ki se je zdel večen, je bil oplenjen in požgan. V svojem zadnjem velikem delu, O Božji državi, je Avguštin poskušal razumeti in pripeljati upanje v to, kar se je zdelo katastrofa. Kot je rekel že v komentarju Psalma 66: kot kristjani bomo do konca ostali romarji, na poti v našo domovino, v nebesa.

Stopaš po poti z vsemi narodi in poješ, ko greš naprej. Torej poj ljubezenske pesmi o svoji domovini, kot jih večinoma ponoči pojejo popotniki.

Nazadnje dopolnjeno: 4. avgusta 2009

Svetopisemski odlomki za vsak dan

SOB, 14. decembra
Peter piše: Nekdaj niste bili ljudstvo, zdaj pa ste Božje ljudstvo.
1 Pt 2,4-10
več...

Dnevnik

 Išči dogodke

Podcasti

2019-12-12 : Espère en Dieu + Psalms 90 / Mt 3,13-17 / Bogoroditse Dievo II / Prayer by Brother Alois / C’est toi ma lampe
IMG/mp3/podcast_2019-12-12.mp3
12. decembra 2019
2019-12-05 : Espère en Dieu + Psalms 80 / Eph 2:19-22 / Wait for the Lord / Notre père / Prayer by Brother Alois / Nimm alles von mir
IMG/mp3/podcast_2019-12-05.mp3
5. decembra 2019
več...

Skupnost

  • Poklicanost in zgodovina
  • Brat Roger, ustanovitelj Taizéja
  • Drugi o Taizéju
  • Bratje, ki živijo drugje
  • Delo bratov
  • Solidarnost: Operacija upanje
  • K novi solidarnosti

Ob izviru vere

  • Molitev
  • Spevi
  • Premišljevanja in razmišljanja

Priti v Taizé

  • Srečanja mladih
  • Informacije o srečanjih v letu 2019
  • Informacije o srečanjih v letu 2017
  • Potovanje do Taizéja
  • Multimedia

Po svetu

  • Slovenija
  • Afrika
  • Amerika
  • Azija in Pacifik
  • Evropa

Copyright © Ateliers et Presses de Taizé

O tej strani

[ Na vrh | Kazalo | Domov]

  • Kontakt
  • Čas dnevnih molitev v Taizéju
  • Avtorske pravice