Kristus je ponudil svoje prijateljstvo vsem, nikogar ni zavrnil. Vsi ljudje po svetu, ki ljubijo Kristusa, sledeč njegovim korakom tvorijo ogromno skupnost prijateljstva. Ta skupnost se imenuje občestvo. Zaradi tega lahko prispevajo k ozdravljenju ran človeštva: ne da bi se hoteli vsiljevati, lahko spodbujajo globalizacijo solidarnosti, ki ne izključuje nobene skupine in nobenega človeka.

 

Kako lahko vsakdo sodeluje pri tem?

Prvi predlog - Pridruži se krajevni molitveni skupini

Ljubite se med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci. (Jn 13,34-35)

Ob določenih priložnostih, kot so mednarodna srečanja, ta skupnost prijateljstva postane vidna. Toda ti dogodki so le občasni. V vsakem kraju lahko najdemo del te velike skupnosti, pa če je še tako majhen. Vere ne moremo živeti povsem sami zase. Vera se rodi, ko imamo izkušnjo občestva, ko odkrijemo, da je Kristus vir neomejene enosti.

Če bi krajevne skupnosti (to je župnije) in skupine vedno bolj postajale kraji prijateljstva! Topli in gostoljubni kraji, kjer bi bili drug drugemu v oporo, kjer bi bili pozorni do vseh, ki so šibki, do tujcev, do ljudi, ki ne delijo naših idej ...

Ideja za vse: bi ti lahko sodelovanje pri nedeljskem bogoslužju ali kakšnih drugih aktivnostih, tudi z ljudmi, ki si jih nisi sam izbral, omogočilo doživeti izkušnjo občestva?

Ideja za krajevne voditelje pastorale: prisluhnite mladim; opazite in sprejmite to, kar lahko mladi prinesejo krajevni skupnosti, pomagajte starejšim, da se zavedo tega.

Drugi predlog - Razširi prijateljstvo preko meja, ki nas omejujejo

Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili. (Mt 25,40)

Jezus je bil pozoren do vseh, ki jih je srečal, še posebej do revnih, do otrok, do tistih, ki so se zdeli nepomembni. Ko mu sledimo, lahko prečkamo meje in se združimo s pomoči potrebnimi. Lahko se lotevamo dejanj solidarnosti skupaj s kristjani različnih ločin in tudi z ljudmi, ki niso naše vere.

Najsi bo revščina materialna ali duhovna, solidarnost pomeni obojestransko deljenje: ko nudimo pomoč, smo pogosto mi tisti, ki prejemamo.

Ideja za vse: zakaj si ne bi za eno leto izbral situacije v svoji soseski in ljudi, ki bi jim lahko ponudil prijateljstvo, bil solidaren z njimi: izobčene iz družbe, revne, bolne, trpeče zaradi invalidnosti, zapuščene otroke, imigrante, nezaposlene ...?

Ideja za krajevne voditelje pastorale: pomagajte mladim najti situacije, kjer je solidarnost potrebna in možna.

Tretji predlog - Redno moli z drugimi in z njimi deli

Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. (Mt 18,20)

Za nekatere mlade je zaradi bolečih preizkušenj, zapuščenosti, osamljenosti ali silnega zavedanja krivic po svetu skoraj nemogoče verjeti v Boga. Verjeti vedno pomeni tvegati – tvegati in zaupati.

S kom lahko potujem in razmišljam o svoji veri?

Ideja za vse: Ideja za vse: namesto da bi ostal sam s svojimi vprašanji, raje najdi nekaj ljudi, s katerim se boš lahko srečal enkrat na teden ali enkrat na mesec. Skupaj preberite stran iz evangelija ali kakšno drugo berilo. Imejte skupno molitev s pesmimi, svetopisemskim odlomkom in dolgo tišino.

Ideja za krajevne voditelje pastorale: spodbujajte in podpirajte te majhne pogovorne in molitvene skupine; pomagajte jim, da ostanejo odprti za druge.

Četrti predlog - Naj postane občestvo med vsemi, ki ljubijo Kristusa, vidnejše

Vi ste Kristusovo telo. (1 Kor 12,27)

V naši vasi, mestu in regiji so ljudje, ki tudi ljubijo Kristusa, vendar na drugačen način kot mi. Imenovati se »kristjani« pomeni nositi Kristusovo ime. Svojo identiteto kot kristjani prejmemo preko krsta, ki nas združi s Kristusom. Namesto da poudarjamo veroizpoved, se raje potrudimo, da bo ta skupna identiteta postala bolj vidna.

Kadar se zdi, da so razlike nezdružljive, to še ni razlog za ločitev. Tekom svojega življenja je Kristus prestopal meje in na križu razširil svoje roke od enega konca do drugega, med vse, ki so razdeljeni. Če kristjani želijo slediti Kristusu in dopustiti, da v svetu zasije Božja luč, ne morejo ostati ločeni. Sveti Duh je tisti, ki nas združuje.

Ideja za vse: Zakaj ne bi šli nasproti tem, ki so drugačni – drugi skupini, drugi župniji, drugemu gibanju, drugi ločini, krščanski skupnosti imigrantov ...? Lahko se obiskujemo, dopustimo, da nas drugi sprejmejo, mi njih povabimo. Lahko se v preprosti molitvi skupaj obrnemo na Kristusa, se zberemo »pod isto streho« in ne čakamo, da bo vse v polnosti usklajeno, ter na ta način živimo v pričakovanju polnosti občestva.

Ideja za krajevne voditelje pastorale: pri pastoralnem delu delajte skupaj s kristjani drugih ločin vse, kar lahko storite skupaj; ne storite ničesar, ne da bi pri tem upoštevali drugih.