Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.

Naj vas napolnjuje Duh. V svojem srcu prepevajte in slavite Gospoda.

Božja modrost pravi: Gospod me je imel v začetku svojih poti, pred svojimi pradavnimi deli. Kot njegov ljubljenček sem bila ob njem, se veselila dan za dnem. Igrala sem se na njegovem zemeljskem krogu in moje veselje je bilo pri človeških otrocih.

Ti, Izraelovo upanje! Saj si vendar sredi nas, Gospod, in tvoje ime je priklicano na nas.

Moja duša hrepeni po tvojem odrešenju, Gospod, pričakujem tvojo besedo.

Ko je Jezus zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile kakor ovce, ki nimajo pastirja.

Medtem ko je Jezus jedel z učenci, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.«

Po zunanjosti je bil Jezus kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podaril ime, ki je nad vsakim imenom.