Kratka zgodovina

Zgodovina, začetek

Vse se je začelo leta 1940, ko je brat Roger pri petindvajsetih letih zapustil rodno Švico, in se napotil živeti v Francijo, od koder je prihajala njegova mati. Več let je bolehal za tuberkulozo. Med dolgotrajnim okrevanjem se je v njem izoblikoval klic po ustanovitvi skupnosti.

Ko se je pričela druga svetovna vojna, je bil prepričan, da mora nemudoma pričeti pomagati ljudem v težkih preizkušnjah, tako kot je med prvo svetovno vojno to počela njegova babica. Majhna vasica Taizé, v kateri se je namestil, je bila dokaj blizu razmejitvene črte, ki je Francijo delila na dva dela. Tako je bila zelo primeren kraj za nudenje zatočišča beguncm, ki so bežali pred vojno. Prijatelji iz Lyona so ljudem, ki so potrebovali varen kraj, začeli dajati taizéjski naslov.

S pomočjo skromnega posojila je brat Roger v Taizéju kupil hišo s pripadajočimi zgradbami, ki že več let niso bili naseljeni. Eno od svojih sester, Genevieve, je prosil, naj mu pride pomagat pri nudenju gostoljubja. Med begunci, ki jim je nudil zatočišče, so bili Židi. Imeli so omejene materialne dobrine. Tekoče vode ni bilo, tako da so morali hoditi po pitno vodo v vaški vodnjak. Hrana je bila preprosta, predvsem juhe, pripravljene iz koruzne moke, ki so jo po nizki ceni kupili v bližnjem mlinu. Zaradi obzirnosti do tistih, ki jim je nudil zatočišče, je brat Roger molil sam; pogosto je odšel v gozd, daleč stran od hiše, in prepeval. Da se nihče od beguncev, Židje ali agnostiki ne bi neugodno počutil, je Genevieve vsakemu, ki je želel moliti, pojasnila, da je primerneje, da moli sam, v svoji sobi.

Starši brata Rogerja so, vedoč da sta njuna sin in hči v nevarnosti, prosili družinskega prijatelja, upokojenega francoskega oficirja, naj pazi nanju. Jeseni 1942 ju je opozoril, da so jih odkrili in morajo vsi nemudoma oditi. Tako je do konca vojne brat Roger živel v Ženevi in prav tam je začel živeti v skupnosti s prvimi brati. V Taizé so se lahko vrnili leta 1944.

JPEG - 10.1 ko

Zaveza prvih bratov

Leta 1945 je mlad odvetnik iz regije ustanovil združenje, ki je prevzela skrb za otroke, ki v vojni ostali brez staršev. Bratom je predlagal, da jih določeno število sprejmejo v Taizéju. ker moška skupnost ni mogla sprejeti otrok, je brat Roger prosil sestro Genevieve, da se vrne in skrbi zanje ter postane njihova mati. Ob nedeljah so bratje sprejemali tudi nemške vojne ujetnike, ki so bili zaprti v bližnjem taborišču.

Postopno so prihajali drugi mladi možje, da bi se pridružili prvotni skupini bratov. Na veliko noč leta 1949 se jih je sedem izmed njih zavezalo k vseživljenjskemu celibatu, k skupnemu življenju v veliki preprostosti.

Pozimi 1952-53 se je ustanovitelj skupnosti umaknil in v tišini napisal Taizéjska pravila, v katerih je pojasnil bratom ”bistvo, ki omogoča skupno življenje”.

Printed from: https://www.taize.fr/sl_article7610.html - 28 March 2024
Copyright © 2024 - Ateliers et Presses de Taizé, Taizé Community, 71250 France