Taizé in Bolivija

Izmenjave med Taizéjem in Bolivijo so se zelo povečale v preteklih letih. Zadnjih nekaj poletij so bile majhne skupine mladih Bolivijcev povabljene, da preživijo tri mesece v Taizéju. Sodelujejo na mednarodnih srečanjih in pomagajo pri dnevnih odgovornostih za potek srečanja. Razlog za njihovo prisotnost v Taizéju je predvsem priložnost, da lahko tam z mladimi iz drugih držav delijo način, kako oni živijo svojo vero, skupaj z izzivi in vprašanji bolivijske družbe v obdobju velike negotovosti.
JPEG - 21.9 ko

V Taizéju

Mlad Bolivijec, ki je pred kratkim obiskal Taizé, je po vrnitvi domov pisal: »Globoko sem bil ganjen, ko sem prispel in videl v vseh sicer neznanih obrazih radost, ki je bila vidno nalezljiva. Misel, da smo vsi otroci istega Očeta, je postala resničnost.«
Potreba po vrnitvi domov in delitvi svoje izkušnje z drugimi, je temelj romanja: » Prepričan sem, da moja izkušnja ne bo ostala le moja, odkar sem se vrnil domov namreč postaja eno z vsem, kar se je moje srce naučilo.«

Dnevi sprave v El Altu

Med 30. aprilom in 3. majem 2004 so bratje vodili srečanje v mestu El Alto. V dneh tik pred srečanjem so ljudje postajali nervozni zaradi novega vala stavk in cestnih blokad v različnih delih države. Tako je za mnoge srečanje bilo kot luč, prižgana v temi!

Na srečanju je sodelovalo približno 2000 mladih, mnogi izmed njih so bili oblečeni v lepih tradicionalnih oblekah kultur Aymara in Quetchua. Za večino izmed njih je bilo to nekaj novega. Vsako pesem so peli štirikrat ali petkrat v španščini in potem nadaljevali v jeziku Aymara, ki prevladuje med prvotnimi jeziki Altiplana.

JPEG - 28.4 ko

Na srečanju so sodelovali tudi mladi iz Brazilije, Čila, Argentine in Dominikanske republike, pa tudi nekateri mladi iz Evrope. Vsi so delili istega duha. Zbor je vodila majhna skupina mladih iz Santiaga v Čilu. Glede na zgodovinske spore med tema dvema državama, je bilo sodelovanje mladih iz Čila na »Dneh sprave« v Boliviji zelo močno znamenje.

Ko je bilo srečanje končano, je eden izmed duhovnikov dejal: »To je prvič, da so na srečanju mladih zares prišli skupaj tisti, ki živijo na deželi in tisti, ki živijo v mestih, ne da bi se oblikovale ločene skupine. V svoji župniji sem se petnajst let zaman trudil prepričati ljudi, da bi peli tako v Aymara jeziku kot španščini. Toda po tem srečanju so na koncu maše skoraj spontano zapeli taizéjsko pesem v Aymara jeziku.

»Preko celine«

Taizéjske vezi z Latinsko Ameriko so se začele v šestdesetih letih. Brat Roger se je udeležil 2. Vatikanskega koncila, kjer so se spletle močne vezi s škofi te celine. Prek pogovorov in deljenja o težavah v njihovih škofijah so načrtovali in izpeljali več praktičnih projektov.

Eden izmed teh je bila priprava »Operacije Upanje«: razsežen poziv Taizéja Zahodni Evropi, omogočiti financiranje majhnih kmetijskih zadrug na podeželju, ki so pred tem pripadale Cerkvi in katere so škofje želeli dati najbolj revnim. »Imamo revne ljudi in imamo zemljo,« je rekel škof, »toda nimamo možnosti začeti s kmetijskimi zadrugami.« Isti poziv je bil uporabljen za financiranje prve izdaje Nove Zaveze v španščini Latinske Amerike. Milijon izvodov (in 500.000 v portugalščini) je bil razdeljen med večino škofij Latinske Amerike. Poziv je s spodbujanjem študija v Evropi omogočil tudi, da so mladi prišli v Taizé.

Taka izmenjava dobrin in darov je sčasoma pripeljala do konkretne in vidne oblike; dobila je »obraz«. Na povabilo Dom Helder Camara je skupina taizéjskih bratov ustanovila majhno »bratovščino« - hišo Skupnosti – v Olindi, Recife, da bi delila življenje z najmanj priviligiranimi. Nekaj let pozneje se je skupnost preselila v Alagoinhas v deželi Bahia, kjer živi še danes.

Brat Roger je nekajkrat obiskal Latinsko Ameriko. Brez dvoma je bil eden najpomembnejših in tudi prvi obisk leta 1968, ko ga je papež Pavel VI povabil, da ga spremlja na potovanju v Bogoto v Kolumbiji, kjer je bilo odprtje CELAM (Latin American Episcopal Conference), srečanja v kraju Medellin. V Bogoti se je brat Roger odločil ostati v eni najrevnejših sosesk na obrobju mesta. To je bilo nekaj, kar je kasneje naredil na vseh svojih potovanjih v tujino.

JPEG - 11 ko

Leto 1974 je bilo nekaj posebnega. Decembra je bilo v mestu Guadalajara v Mehiki prvo srečanje za mlade iz Latinske Amerike, ki ga je organizirala taizéjska skupnost. Brat Roger je potem, na prvo obletnico vojaškega udara v Čilu, potoval tudi tja, da bi izkazal solidarnost ljudem, ki so bili takrat v najtemnejšem obdobju. Pet let kasneje, leta 1979, je brat Roger obiskal brate v Alagoinhasu in nato preživel mesec dni v prvotni regiji Temuco v Čilu, da bi ponovno izrazil željo skupnosti: hoditi skupaj z roko v roki z različnimi ljudmi Latinske Amerike, da bi postala vidna enost človeške družine.

Vezi vzajemnosti in skupnosti se še danes nadaljujejo in krepijo. Več kot 20 let prihaja poleti v Taizé okoli 40 mladih iz Latinske Amerike, kot romarji, ki nadaljujejo romanje zaupanja. Pošljejo jih njihove škofije in – s tem ko delijo svojo izkušnjo življenja po evangeliju sredi revščine in obupa – pomagajo, da postaja obraz vesoljne Cerkve vse bolj viden. Po treh mesecih se vrnejo domov, kjer lahko nadaljujejo svoje romanje.

Srečanje v Cochabambi bo naslednja etapa tega romanja. Na njem bodo sodelovali mladi iz Latinske Amerike, pa tudi iz Severne Amerike in Evrope. Tu bo tudi brat Alojz, novi prior v Taizéju, skupaj z drugimi brati iz skupnosti.

2004: Srečanje v El Altu (v angleščini)

Printed from: http://www.taize.fr/sl_article4497.html - 17 September 2019
Copyright © 2019 - Ateliers et Presses de Taizé, Taizé Community, 71250 France