Svetopisemsko besedilo s komentarji

Ta premišljevanja o svetem pismu naj bi bila način iskanja Boga v tišini in molitvi v vsakdanjem življenju. Enkrat na dan si lahko vzameš trenutek za prebiranje svetopisemskega odlomka in kratkega spremljajočega besedila in zatem premisliš o vprašanjih. V manjših skupinah od 3 do 10 ljudi se lahko zberete in si izmenjate misli in mogoče si vzamete čas za molitev.

JPEG - 31.8 ko

2019

Julij

Evangelij po Janezu 19,25-27: Ob vznožju križa
Tik preden je umrl na križu, je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil. Rekel je svoji materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. (Jn 19,25-27 SSP)

Jezusova smrt na križu je osrednji dogodek krščanske vere. Toda o njej toliko slišimo, da se nam lahko zdi obledela, pusta, nič več tako pretresljiva, kot je bila za Jezusove učence.

Postavite se za trenutek na mesto učencev: že več let sledite temu Jezusu. Pogosto ga je bilo zelo lepo poslušati, ko je govoril, in ga videti, kako je ozdravljal ljudi. Bilo je tudi težko, bilo je naporno, ljudje so se vam smejali, ker ste mislili, da je nekdo tako preprost lahko Mesija, Kristus.

Na koncu ste šli v Jeruzalem, mesto kraljev. In mislili ste, da bo Jezus končno prevzel mesto, ki si ga zasluži. Sedel bo na prestol in vi boste sedeli na prestolu zraven njega, kot je obljubil (gl. Mt 19, 28). Toda nič se ni zgodilo tako, kot ste upali. Da, sprejem v mestu je bil veličasten, a kmalu se je vse spremenilo. Jezusa so prijeli in naslednji dan je umrl na križu.

Povsem normalno je bilo, da so si učenci postavili to pomembno vprašanje: kako osmisliti takšen dogodek? Seveda se s križem ni vse končalo, a zdi se, da z Jezusovim vstajenjem stvari postanejo še skrivnostnejše.

Križ nam pomaga razumeti, da je Kristus ostal zvest do konca. Ko se je moral odločiti, ali naj stori to, kar mu je naročil Oče, ali naj ostane živ, se je odločil za prvo. Križ nam tudi pomaga bolje razumeti Božje odpuščanje in usmiljenje. Usmiljenje, ki gre tako daleč, da se skoraj zdi krivično: Kristus vzame vse nase. Kot pravi njegov učenec Peter: »Kristus je trpel zaradi grehov, in sicer enkrat za vselej, pravični za krivične, da bi vas pripeljal k Bogu« (1 Pt 3,18). Navzoč je v našem trpljenju, do smrti, da bi nas popeljal v življenje.

Toda ali dovolj jasno razumemo, da je križ tudi sprava in občestvo? Sveti Pavel je to dobro razumel, ko je pisal Efežanom: »Po svoji smrti na križu je spravil vse z Bogom v enem telesu, ko je na križu ubil sovraštvo« (Ef 2,16).

Janez v svojem evangeliju, predvsem v pripovedi o trpljenju, Jezusa predstavi kot kralja. Tik pred tem besedilom je paradoksalno Pirat tisti, ki to potrdi, ko postavi na križ napis »Jezus Nazarečan, judovski kralj«. Kaj stori kralj, preden umre? Določi svojega naslednika, svojega dediča. In kdo je v našem besedilu ta dedič? Ni le ena oseba, ampak dve ali raje občestvo, prijateljstvo med tema dvema človekoma, med njegovo materjo in njegovim učencem. Jezus je že prej rekel: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen« (Jn 13,35).

V trenutku Jezusove smrti se rodi nova družina. Ta družina ni več odvisna od krvnih vezi, niti ni več nujno pripadati isti skupini ali ljudstvu – tisti, ki povezuje to družino, je Kristus. Tako se na neki način Cerkev začne ob vznožju križa med tema dvema človekoma, ki nista izbrala drug drugega, ampak ju Jezus prosi, da ljubita drug drugega.

- Kako dejstvo, da je nova duhovna družina nastala s Kristusovim darovanjem iz ljubezni, spremeni moje razumevanje življenja in namena Cerkve?

- Kaj lahko storimo, da bi bile naše krščanske skupnosti v večji meri prostori, kjer je vsakdo dobrodošel, ne da bi se bal, da bi ga obsojali?

- Ali je pomembno stopiti k ljudem, ki jih ne bi spontano izbral za prijatelje? Zakaj ja ali ne? Kako lahko to storim?



Druga razmišljanja ob Svetem pismu

Printed from: http://www.taize.fr/sl_article2431.html - 19 July 2019
Copyright © 2019 - Ateliers et Presses de Taizé, Taizé Community, 71250 France