brat Alois

Taizé 2015

Bog usmiljenja, zahvaljujemo se ti za življenje brata Rogerja. V svetu, ki ga pogosto razdira nasilje, je želel ustvariti skupnost, ki bi bila prilika občestva. Zahvaljujemo se ti za njegovo pričevanje o Vstalem Kristusu in za njegovo zvestobo do smrti.
 
Pošlji nad nas svojega Svetega Duha, da bi bili tudi mi pričevalci sprave v vsakdanjem življenju. Naj ustvarjamo enost med kristjani, kadar so razdeljeni, in naj prinašamo mir tja, kjer so konflikti. Pomagaj nam najti poti, kako živeti v solidarnosti z vsemi, ki so zapostavljeni, najsi bodo blizu ali daleč stran.
 
Skupaj z bratom Rogerjem bi ti radi rekli: O Bog, blagor vsem, ki se ti predajo s srcem, ki zaupa. Ti nas ohranjaš v veselju, preprostosti in usmiljenju.
 
(molitev brata Aloisa)

V preteklih treh letih se je naše »romanje zaupanja na zemlji« napajalo s poslušanjem mladih z vseh celin, ki iščejo »novo solidarnost«. Med srečanji v Taizéju, med obiski bratov v mnogih državah in med srečanji v Evropi, Afriki, Južni in Severni Ameriki, Aziji in Oceaniji so z nami delili svoje izkušnje in razmišljanja.

Človeštvo preživlja težke čase tranzicije in izid je še negotov. Nekateri ljudje se osredotočajo na to, kar je narobe, in izgubljajo upanje. Drugi pa znajo videti nove poganjke življenja – še vedno krhki, a pogosto porojeni iz nenavadne ustvarjalnosti nam kažejo, da ljudje nismo ustvarjeni za brezup. Krize lahko osvobodijo nepričakovano energijo in usmerijo naše napore.

Danes iz Taizéja pozdravljamo ljudi po vsem svetu, ki si upajo upati. Hrepenijo po globalizaciji solidarnosti in to solidarnost že živijo. Skupaj z njimi želimo narediti korak naprej po tej skupni poti.

Dopustiti, da nove solidarnosti rastejo

Nove katastrofe, nove oblike osamljenosti ter novi problemi po vsem svetu – razseljeni narodi, ekološke katastrofe, neenakosti, velika brezposelnost, različne oblike nasilja – vse to kliče po novih izrazih solidarnosti in predstavlja skupen izziv tako za vernike različnih religij kot za nevernike.

Si pripravljen usmeriti svoje napore v to, da bi te nove solidarnosti rastle:

  • da bi globalizacija potekala pravično in bratsko, ne pa z zatiranjem revnih in manjšin;
  • da bi se končno končalo izkoriščanje drugih in tragedija brezštevilnih beguncev ter da bi se branilo dostojanstvo vsakega, tudi najšibkejšega človeškega bitja;
  • da bi skrb za okolje postala prioriteta, da bi tako zagotovili prihodnost za prihajajoče generacije;
  • da tehnološki razvoj ne bi poglabljal neenakosti, ampak koristil vsem in naredil življenje bolj človeško;
  • da solidarnost ne bi bila enostranski proces, ampak vzajemen odnos, in da bi se vsi, ki dajejo, naučili odkrivati velikodušnost šibkih, revnih, tujcev?

Tudi s skoraj nič lahko prispevaš pri ustvarjanju novih oblik solidarnosti, da bi lahko skupaj dosegli veselje življenja. Ali verjameš v to?

Če bi usmiljenje izginilo …

Kje boš našel moč, ki jo potrebuješ za to? Zavedanje kristjanov se že leta prebuja in spoznali so, da je Kristus prišel, da bi združil vse ljudi. S svojim vstajenjem jih je naredil za brate in sestre iste družine. Kadar se kristjani vidno zbirajo okrog njega, kadar dovolijo, da jih vodi dih Svetega Duha, dopustijo, da se odprejo izviri usmiljenja in solidarnosti. Kadar črpajo iz njih, se bodo lahko vedno znova odpravili naprej.

Kaj bi se zgodilo s človeštvom, če bi usmiljenje izginilo iz naše družbe?

Brat Roger je v središče življenja skupnosti, ki jo je ustanovil, postavil tri evangeljske vrednote, ki so dosegljive vsem:
veselje – preprostost – usmiljenje.

Bi te lahko te tri besede v naslednjih treh letih spremljale na tvoji poti in ti pomagale, da na široko odpreš vrata solidarnosti – v svojem srcu, okoli sebe in v družbi?

Leta 2016 bomo začeli z usmiljenjem! Naj ponovno odkrijemo Božjo dobroto in človeško dobroto, ki sta globlji od zla! Tako dosežemo srce Kristusovega sporočila. V duhu evangelija je tudi papež Frančišek začel leto usmiljenja: vsi so poklicani, da v svojem življenju odsevajo Božje odpuščanje in neskončno usmiljenje.


Ko je tujec poln usmiljenja

Učitelj postave je vprašal Jezusa: »In kdo je moj bližnji?«
 
Jezus je odgovoril: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli. Primerilo pa se je, da se je vračal po tisti poti domov neki duhovnik; videl ga je in šel po drugi strani mimo. Podobno je tudi levit, ki je prišel na tisti kraj in ga videl, šel po drugi strani mimo.
 
Do njega pa je prišel tudi neki Samarijan, ki je bil na potovanju. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel zanj. Naslednji dan je vzel dva denarija, ju dal gostilničarju in rekel: ›Poskrbi zanj, in kar boš več porabil, ti bom nazaj grede povrnil.‹
 
Kaj se ti zdi, kateri od teh treh je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« Oni je dejal: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« In Jezus mu je rekel: »Pojdi in ti delaj prav tako!«
(Evangelij po Luku 10,25-37)

Boš usmeril svojo energijo v pomoč bližnjemu, v popravljanje krivic? Kristus je navzoč v ranjenem človeku ob robu ceste – čaka na tvoje usmiljenje. Morda sam doživljaš preizkušnje? Kristus te gleda z ljubeznijo. Skrbi zate, tako kot skrbi za vse človeštvo. Njegov pogled ljubezni ti včasih odkrije nekdo, ki je preziran, kot ta tujec, Samarijan.

Printed from: http://www.taize.fr/sl_article19438.html - 12 December 2019
Copyright © 2019 - Ateliers et Presses de Taizé, Taizé Community, 71250 France