Ljubljana, maj 2012
Mozaik srečanj sredi slovenske pomladiV slovenski prestolnici je od 28. aprila do 1. maja 2012 potekalo mednarodno srečanje mladih. Ta nova postaja na romanju zaupanja na zemlji je mladim iz mnogih držav omogočila, da so izkusili slovensko gostoljubnost in se ukoreninili v veri.
Na bregovih Ljubljanice je lepota prvih pomladanski dni pripomogla k radosti, ki jo je bilo čutiti v starem mestnem jedru. Kakor v mozaiku je vsak od sodelujočih, prostovoljcev ter vernikov v mestu prispeval svoj delček; različnost držav, generacij, kultur in krščanskih veroizpovedi pa je izražala resnično univerzalnost Cerkve.
Pri nekaterih je to srečanje zbudilo spomin na srečanje pred petindvajsetimi leti, ki je prav tako potekalo v Ljubljani in ga je brat Alois v svojem razmišljanju omenil že prvi večer srečanja:
Tudi mladi se še spominjajo sporov, zaradi katerih je bil ta del Evrope pred dvajsetimi leti razdeljen. Stefan iz južne Avstrije je zapisal:
Da so lahko prišli v Slovenijo, so morali vsi mladi, ki so prihajali od drugod, prečkati mejo. Maria in Radek s Poljske sta povedala, kako je bilo že njuno potovanje do Ljubljane sestavni del romanja zaupanja na zemlji:
Ob prihodu je romarje sprejela skupina prostovoljcev iz Ljubljane in okolice. Na ta trenutek so se pripravljali več tednov. Tako po župnijah gostiteljicah kot tudi v centru za pripravo srečanja so morali misliti na najmanjše podrobnosti in mladi so bili zares sprejeti s pričakovanjem. Matej iz ene od gostiteljskih župnij je zapisal:
Mladi romarji so prišli iz približno tridesetih različnih držav, pretežno iz Srednje in Vzhodne Evrope – Madžarske, Ukrajine, Poljske – pa tudi iz Zahodne Evrope in celo Nepala ter Nove Zelandije! Iz slednje je prišel Daniel, ki je povedal:
Kakor se na romanjih zaupanja pogosto zgodi, tudi tokrat med najlepšimi spomini ostajata podarjena in prejeta gostoljubnost. Nekateri so mladim zaupali svoja kolesa, da so se lažje premikali po mestu, drugi so svoje goste sami spremljali na kraje dogodkov. Zadnji dan je bilo otrokom žal, da njihovi mladi gostje že odhajajo. Lucas iz Indonezije je takole opisal to prijateljstvo, ki se je ustvarilo v tako kratkem času:
Sporazumevanje ni bilo vedno lahko, vendar se s tem dobra volja enih ali drugih še zdaleč ni zmanjšala, kakor je rekel Daniel iz Nemčije:
Vsako jutro so po župnijskih cerkvah potekale jutranje molitve, ki jim je sledil pogovor v manjših skupinah, kjer so mladi lahko razmišljali o božji besedi in o »Pismu 2012 – K novi solidarnosti«. Popoldne so se mladi romarji in domači verniki lahko udeležili različnih delavnic na temo vere, umetnosti ali družbenega življenja. Med možnostmi naj omenimo vodeni ogled srbske pravoslavne cerkve, pričevanje človeka, ki je preživel taborišče, srečanje s Skupnostjo Barka, pogovor z Jezusovimi malimi sestrami, ki živijo v Zagrebu. Srečanje so s svojo prisotnostjo podprle tudi družbeno aktivne osebe ter politični predstavniki, predstavnike mladih iz različnih držav pa so sprejeli tudi v Mestni hiši. Mladi so se za večerje zbirali v parku jezuitske skupnosti, ki je dala na razpolago cerkev svetega Jožefa – največjo cerkev v mestu. Preprosta dekoracija, zbor in instrumentalisti ter sodelovanje vseh navzočih so med skupnimi molitvami omogočili trenutke globoke povezanosti z Bogom. Poleg taizéjskih spevov, ki se jih je prepevalo v različnih jezikih, so vsi prisotni prepevali tudi dve slovenski pesmi. Mlad šestnajstletni Francoz je takole povzel:
Zadnji dan srečanja je bilo kosilo pripravljeno po župnijah gostiteljicah, udeležili so se ga tako domače družine kot tudi mladi romarji. Lepo je bilo videti, kako so si ljudje različnih generacij podajali hrano, otroci so jo podali mladim romarjem iz različnih držav, ti pa starejšim navzočim. Med zadnjo skupno molitvijo je ljubljanski nadškof v stolnici sprejel vse sodelujoče, nato pa je prišlo na vrsto slovo. Brat Alois se je iz srca zahvalil družinam in župnijam gostiteljicam, pa tudi vsem mladim prostovoljcem, ki so sodelovali na srečanju. Valeria iz Belorusije je ob zaključku srečanja povedala:
|